Zahvaljujemo se vam za vaš čas in prispevek k tej raziskavi. Če imate kakršnokoli vprašanje ali nam želite poslati povratne informacije, smo vam na voljo na e-naslovu Este endereço de email está protegido contra piratas. Necessita ativar o JavaScript para o visualizar..

Če se ne strinjali z zbiranjem in obdelavo vaših osebnih podatkov, ne morete odgovoriti na anketo projekta VOCIARE.

Najlepša hvala za vaš čas.

3. člen - PRAVICA RAZUMETI IN BITI RAZUMLJEN

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč žrtvam, da razumejo in da se jih lahko razume od prvega stika dalje in med vsemi nadaljnjimi potrebnimi stiki, ki jih imajo s pristojnim organom v okviru kazenskega postopka, tudi kadar naveden organ zagotavlja informacije.
Države članice zagotovijo, da komunikacija z žrtvami poteka v enostavnem in dostopnem jeziku, in sicer ustno ali pisno. Pri takšni komunikaciji se upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vključno z morebitno invalidnostjo, ki bi lahko vplivala na zmožnost razumeti ali biti razumljen.
Razen če bi bilo v nasprotju z interesi žrtve ali pa bi posegalo v potek postopka, države članice dovolijo žrtvam, da jih ob prvem stiku s pristojnim organom spremlja oseba, ki jo same izberejo, če žrtev zaradi učinka kaznivega dejanja potrebuje pomoč, da bi razumela ali da bi se jo razumelo.

4. ČLEN - PRAVICA DO INFORMACIJ OD PRVEGA STIKA S PRISTOJNIM ORGANOM

Države članice zagotovijo, da se žrtvam brez nepotrebnega odlašanja od prvega stika s pristojnim organom z namenom dostopa do pravic, določenih v tej direktivi, zagotovijo informacije o: vrsti pomoči, ki jo lahko dobijo, in od koga; postopkih glede prijave v zvezi s kaznivim dejanjem; tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobijo zaščito, dostop do pravnega svetovanja in pravne pomoči, dostop do odškodnine, so upravičene do tolmačenja in prevajanja; posebnih ukrepih, če so rezidentke_je v drugi državi članici; kontaktnih podatkih osebe, s katero lahko komunicirajo o svoji zadevi; storitvah poravnalne pravičnosti, ki so na voljo;  tem, kako in pod katerimi pogoji se jim lahko povrnejo stroški, ki so jih imeli zaradi sodelovanja v kazenskem postopku.

5. ČLEN - PRAVICE ŽRTEV OB PRIJAVI

Države članice zagotovijo, da se žrtvam, ki želijo prijaviti kaznivo dejanje in ne razumejo ali govorijo jezika pristojnega organa, omogoči prijava v jeziku, ki ga razumejo, ali pa se jim zagotovi potrebna jezikovna pomoč.

6. ČLEN - PRAVICA DO PREJEMA INFORMACIJ O ZADEVI

Države članice zagotovijo, da so žrtve brez nepotrebnega odlašanja obveščene o pravici do prejema v nadaljevanju navedenih informacij o kazenskem postopku, in sicer o: morebitni odločitvi, da se preiskava ali ne nadaljuje oziroma se konča ali da kazenski postopek proti storilcu ne bo uveden; času in kraju sojenja ter podrobnostih o stroških zoper storilca; vsaki pravnomočni sodbi v postopku in informacijah, ki žrtvi omogočajo, da se seznani s stanjem kazenskega postopka v skladu z njihovo vlogo v kazenskem postopku; razlogih za zadevno odločbo; uradno obvestilo brez nepotrebnega odlašanja, kadar je oseba, ki je priprta, se kazensko preganja ali je obsojena za kaznivo dejanje, ki te žrtve zadeva, izpuščena iz pripora ali je iz pripora pobegnila.  

7. ČLEN – PRAVICA DO TOLMAČENJA IN PREVAJANJA 

Države članice zagotovijo, da se žrtvam, ki ne razumejo ali ne govorijo jezika zadevnega kazenskega postopka, na njihovo zahtevo priskrbi brezplačno tolmačenje, vsaj med kakršnim koli zaslišanjem ali izpraševanjem žrtve ter tolmačenje za njihovo dejavno sodelovanje na sodnih obravnavah in na vseh potrebnih vmesnih zaslišanjih, vse v skladu z njihovo vlogo v kazenskem postopku. Žrtve lahko izpodbijajo odločitev o zavrnitvi tolmačenja ali prevajanja.

8. ČLEN - PRAVICA DOSTOPA DO STORITEV ZA POMOČ ŽRTVAM

Države članice zagotovijo, da imajo žrtve dostop do zaupnih storitev za podporo žrtvam, ki so brezplačne, in sicer pred postopkom, med njim in ustrezno obdobje po njem. Države članice spodbujajo pristojne organe, ki so prejeli prijavo kaznivega dejanja, k napotitvi žrtev k storitvam za podporo žrtvam. Države članice sprejmejo ukrepe za vzpostavitev brezplačnih in zaupnih specialističnih storitev za podporo poleg splošnih storitev za podporo žrtvam ali kot sestavni del slednjih. Države članice zagotovijo, da dostop do storitev za podporo žrtvam ni odvisen od tega, ali je žrtev uradno prijavila kaznivo dejanje pristojnemu organu.

9. ČLEN - PODPORA V OKVIRU STORITEV ZA PODPORO ŽRTVAM

V okviru storitev za podporo žrtvam se zagotavljajo vsaj: a) informacije, nasveti in podpora, ki so relevantni za pravice žrtev, b) informacije o kakršnih koli zadevnih delujočih specialističnih storitvah za podporo ali neposredna napotitev nanje, c) čustvena in psihološka podpora, d) nasveti o finančnih in praktičnih vprašanjih, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, e) nasveti o grožnji sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja.
V okviru specialističnih storitev za podporo se vzpostavljajo in zagotavljajo vsaj: a) zatočišča ali druga ustrezna začasna nastanitev za žrtve, b) usmerjena in celovita podpora žrtvam s posebnimi potrebami.

10. ČLEN – PRAVICA DO ZASLIŠANJA

Države članice zagotovijo, da so žrtve med kazenskim postopkom lahko zaslišane in da lahko predložijo dokaze. Če je zaslišan otrok žrtev, je treba upoštevati starost in zrelost otroka.

12. ČLEN – PRAVICA DO ZAŠČITNIH UKREPOV V OKVIRU STORITEV PORAVNALNE PRAVIČNOSTI

Države članice sprejmejo ukrepe za zaščito žrtve pred sekundarno in ponovno viktimizacijo, pred ustrahovanjem in pred maščevanjem, ki se uporabljajo pri zagotavljanju katerih koli storitev poravnalne pravičnosti. Če je primerno, države članice spodbujajo napotitev zadev na reševanje z uporabo storitev poravnalne pravičnosti.

17. ČLEN – PRAVICE ŽRTEV S PREBIVALIŠČEM V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe za kar največje zmanjšanje težav, ki nastanejo, če žrtev biva v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje. V ta namen smejo organi države članice, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje, zlasti:
(a) dobiti izjavo od žrtve takoj po prijavi kaznivega dejanja pri pristojnem organu;
(b) za zaslišanje žrtev, ki prebivajo v tujini, uporabiti možnosti videokonference in telefonskih konferenčnih klicev.
Države članice zagotovijo, da žrtve kaznivega dejanja, storjenega v državi članici, v kateri nimajo prebivališča, vložijo prijavo kaznivega dejanja pri pristojnih organih države članice prebivališča, če tega ne morejo storiti v državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali če tega ne želijo storiti v primeru hudega kaznivega dejanja.
Države članice zagotovijo, da pristojni organ, pri katerem je žrtev vložila prijavo, to nemudoma posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje, če pristojnost za začetek postopka še ni bila izvršena s strani države članice, v kateri je bila prijava vložena.

18. ČLEN – PRAVICA DO ZAŠČITE

Države članice zagotovijo, da so na voljo ukrepi za zaščito žrtev in njihovih družinskih članov pred sekundarno in ponovno viktimizacijo, pred ustrahovanjem in pred maščevanjem, vključno pred tveganjem povzročitve čustvene ali psihološke škode, ter za varovanje dostojanstva žrtev med zasliševanjem in pričanjem.

19. ČLEN – PRAVICA DO IZOGIBANJA STIKU MED ŽRTVIJO IN STORILCEM

Države članice vzpostavijo potrebne pogoje, da se omogoči izogibanje stiku med žrtvami in po potrebi njihovimi družinskimi člani ter storilcem v prostorih, kjer poteka kazenski postopek, razen če je tak stik potreben zaradi kazenskega postopka samega. Države članice zagotovijo, da imajo novi prostori sodišč ločene čakalnice za žrtve.

20. ČLEN – PRAVICA DO ZAŠČITE ŽRTEV MED KAZENSKIMI PREISKAVAMI

Države članice med kazenskimi preiskavami zagotovijo, da: a) se zaslišanja žrtve opravijo brez neutemeljenih zamud; b) je število zaslišanj žrtev čim manjše in da se opravijo le, če so nujno potrebna za namene kazenske preiskave; c) žrtve lahko spremljata njihov pravni zastopnik in oseba po njihovi izbiri; d) zdravstveni pregledi so čim manjši in se izvedejo le, če so nujno potrebni za namene kazenskega postopka.

21. ČLEN – PRAVICA DO VARSTVA ZASEBNOSTI

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi med kazenskim postopkom sprejmejo ustrezne ukrepe za varstvo zasebnosti. Države članice poleg tega zagotovijo, da lahko pristojni organi sprejmejo vse zakonske ukrepe, da bi preprečili javno razširjanje kakršnih koli podatkov, ki bi lahko privedli do identifikacije otroka žrtve. Države članice spodbujajo medije, da sprejmejo samoregulativne ukrepe.

22. ČLEN – INDIVIDUALNA OCENA ŽRTEV, DA BI UGOTOVILI POSEBNE POTREBE PO ZAŠČITI

Države članice zagotovijo, da se žrtve v skladu z nacionalnimi postopki pravočasno in individualno ocenijo, da bi ugotovili posebne potrebe po zaščiti in določili, ali in v kolikšni meri bi žrtve zaradi njihove velike izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju v okviru kazenskega postopka lahko uveljavljale posebne ukrepe.

23. ČLEN – PRAVICA DO ZAŠČITE ŽRTEV S POSEBNIMI POTREBAMI PO ZAŠČITI V KAZENSKEM POSTOPKU

Države članice zagotovijo, da so žrtvam s posebnimi potrebami po zaščiti, ki imajo koristi od posebnih ukrepov, določenih na podlagi individualne ocene, na voljo naslednji ukrepi: a) zaslišanja žrtev se izvajajo v prostorih, ki so zasnovani za ta namen ali prilagojeni temu namenu; b) zaslišanja žrtev opravijo strokovnjaki, usposobljeni v ta namen; c) vsa zaslišanja žrtev opravijo iste osebe; d) vsa zaslišanja žrtev spolnega nasilja, nasilja na podlagi spola ali nasilja v odnosih z bližnjimi opravi oseba istega spola kot žrtev, če žrtev to želi.
Žrtvam s posebnimi potrebami po zaščiti, so na voljo naslednji ukrepi: a) ukrepi za izogibanje vidnemu stiku med žrtvami in storilci; b) ukrepi za zagotovitev, da je lahko žrtev zaslišana, ne da bi bila prisotna na sodišču; c) ukrepi za izogibanje nepotrebnemu zasliševanju v zvezi z zasebnim življenjem žrtve, ki ni povezano s kaznivim dejanjem; d) ukrepi, ki omogočajo, da obravnava poteka brez prisotnosti javnosti.

24. ČLEN – PRAVICA DO ZAŠČITE OTROK ŽRTEV V KAZENSKEM POSTOPKU

Če je žrtev otrok, države članice zagotovijo, da: a) se lahko v kazenskih preiskavah vsa zaslišanja otroka žrtve avdiovizualno snemajo; b) pristojni organi v kazenskih preiskavah in postopkih otrokom žrtvam dodelijo zastopnika, če je po nacionalnemu pravu nosilcem starševske odgovornosti onemogočeno zastopanje otroka žrtve zaradi navzkrižja interesov med njimi in otrokom žrtvijo, ali če otrok žrtev nima spremstva ali je ločen od svoje družine; c) kadar ima otrok žrtev pravico do pravnega zastopnika, ima pravico do pravnega svetovanja in zastopanja v lastnem imenu v postopkih, kjer obstaja ali bi lahko obstajalo navzkrižje interesov med otrokom žrtvijo in nosilci starševske odgovornosti.

25. ČLEN - USPOSABLJANJE JAVNIH USLUŽBENCEV 

Države članice zagotovijo, da se uradniki, za katere je verjetno, da bodo imeli stike z žrtvami, kot so policisti, sodniki, odvetniki, socialni delavci, udeležijo usposabljanja, da se poveča njihova ozaveščenost o potrebah žrtev ter se jim omogoči, da žrtve obravnavajo na nepristranski, spoštljiv in strokoven način.

26. ČLEN - SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE STORITEV

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za lažje sodelovanje med državami članicami, da bi se izboljšal dostop žrtev do pravic. Namen tovrstnega sodelovanja je vsaj izmenjava dobrih praks, posvetovanje v posameznih primerih ter pomoč evropskim mrežam. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, namenjene ozaveščanju o pravicah iz te direktive, in sicer preko informacijskih kampanj in kampanj za večjo ozaveščenost ter raziskovalnih in izobraževalnih programov.